Gròmko je zabučal slap,

pod njim se zdrznil mlad junak.

V hipu je odprl oči -

njegove ljube tu več ni!

Jezen stisnil je pesti

in povprašal divji slap,

kje da ona se mudi, -

jo je mar ugrabil krap?

Nekaj časa je molčeč

razmišljal slap, kako in kaj,

kako razložiti nerodno reč,

razložiti jo tu in zdaj.

"Tvoje ljube tu več ni,

odnesel jo je drug junak,

zdaj mu v naročju ždi,

medtem ko tebi raste tlak."

"Ne bo več dolgo jo crkljal,"

je rekel razbesnjen junak,

"saj jaz ga bom iz kože dal,

čim prestopim njègov prag."

"A njo, nezvesto mi dekle

bom v vodnjaku utopil - 

da vara, ne spodobi se,

naj plača tisti, ki je kriv."

Molčal je zaskrbljeni slap,

ko povprašal je junak,

kod naj gre, da izsledi

dvojico, ki se mu smeji.

"Nočeš mi povedat' slap,

kje nahaja se junak,

ki je nevesto mi speljal,

da jaz ga bom iz kože dal."

"Bodi preklet, saj bom s krvjo

napolnil ti bistró vodó,

vse sovražnike pobil,

in z njimi strugo ti skalil."

In odšel je mlad junak,

a slap je tekel- kot mrtvak.

orfej