Zjutraj s soncem se zbudim

in zagledam drobne ptice

pesem njihova me prebudi iz sanj

med njimi vidim neko lice

in tudi ptice strmijo vanj

Le kdo je

tiho se sprašujem zdaj

spomin se kmalu prebudi

obraz njegov je čist in brez meglice

njegova pot ne bo ga pripeljala več nazaj

Nad njim je veter

gleda zdaj oblake

sanjam več verjeti se ne sme

tam kjer sonce gre skozi oblake

se nežna pesem ptic začne

Spomin ki s tabo se budi

je srcu mojem rosa jutranja

ne bom nikdar želela si meglice

nikdar od tebe jaz ne bom odšla

Milena