ADAMOV GREH (duhovna)
O, ta naš dom, zelenomodri planet,
morja, gozdovi, neskončne planjave,
kaj vse nam podarja naš ljubljeni svet.
Kako vznemirljiv je z vesolja pogled,
nanj, ki se po večnih zakónih premika,
med vsemi temi miljardami zvezd.
Skrivnostno mogočen zdi se naš svet,
kjer vse poteka po redu ustaljenem,
le človek je tisti, ki dela nered.
Čeprav v harmoniji živeti želi,
prav on jo pogosto v svetu razdira,
ki se z Adámovim grehom bori.
V svetih je spisih odgovor, resnica,
čemu nas to zlo nenehno mori,
zakaj nam 'potomcem', godi se krivica.
Današnji se človek Resnici smeji,
ni pomemben Najvišji, a hudiču sledi
in slednji v rokáh ga veselo drži!
Itak smo najemniki, če pride kakšen "inšpektor," ki zastopa Gospodarja-Najemodajalca, ga ozmerjamo, pretepemo ali kar fentamo,
češ, ne vmešavaj se v naše zadeve. Pohlepni ropamo
lastne danosti in se izgovarjamo, da nas "nekdo"
hoče ugonobiti...
Dobra, nudi snov za razmislek...
V zadnji vrstici je spuščen l v slednji.
Le čemu je na svetu toliko zla?
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 09. 07. 2025 ob 08:29
- Prebrano 244 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.64