ko življenje obogati te z izkušnjami
se vate zaleze tudi dvom
je začetek lepega lahko še kdaj
tista nedolžna prvina tisti drget telesa
ko vse tvoje bistvo kriči
v ljubezenski nasladi
zakaj nedolžnost tako hitro izpuhti
zakaj vibra telesa spremeni značaj
zakaj je vse nato le nekakšen nadomestek
ali pač temu ni tako
ali pač nastane le nekakšen zid
ki pa zrušiti se da

enaki način v istem je eno
kot list obrne vrtljaj v položaj brezizhoda,
ko moč drugega vetra preobrne v pravo lego
in strah v dvomu gradi nevidne meje,
zid ki ga ni, teža ki je ni, boj ki ga ni treba,
ker ostajanje istosti ima narava v genih,
zapis kot list, ko veter vzplapola in sunek
žametne gladine naravna poti v varni plovbi
za vsako steno so vprašanja,
najbolj tista kaj je za

IŽ-lev