
Ko se zdi, da se utapljam,
Ti me dvigneš nad gladino,
ko sem sam in v agoniji,
Ti ponujaš mi bližino.
Ko zapušča me prijatelj,
Ti prihajaš mi naproti,
rečeš mi, da tu si, z mano,
spremljaš me na moji poti.
Ko osamljenost me tare,
spomnim se: Boga imam!
Ta resnica me tolaži:
S Tabo nikdar nisem sam!
Bližina lahko vstopi skozi zaprta vrata,
blagor jim, ki ne vidijo, a
verjamejo...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!