zbudil sem se ob 6:47
svetloba hladna
brez sanj
brez groze
samo dih v razpokani prsni kletki
in radiator, ki je razbijal, kot da si zasluži odpustka.

kava je bila prismojena
toast temnejši od spominov
in nasmehnil sem se kot volk
ki je pozabil, da so ga kdaj lovili.

ogledalo ni lagalo
ni laskalo
samo pokazalo
kožo
kost
senco od brade
in par oči
ki so bile site laži.

zunaj je svet nosil siv suknjič
tak, ki smrdi po plesni in službah s srednjim dohodkom.
ljudje so čakali na avtobus
kot govedo, ki se preveč ponosno boji mukat.
prižgal sem cigareto
čeprav sem nehal pred dvema letoma.
zažgala je pljuča
kot da me je pogrešala.

in tam je bila.
ta jebi se tip sreče.
ne glasna
ne manična
samo počasen prikim
v obraz vsemu
kar naj bi me zlomilo.

šel sem mimo tiste poslovne stavbe
iste, ki me je vrgla ven lani
s kartonasto škatlo in lažnim nasmeškom iz kadrovske.
niti na pločnik nisem pljunil.
samo pogledal sem v okna
videl, da me gledajo
in vedel, da se me spomnijo.

nek mulc mi je hotel prodati odrešenje
poceni, žepno in plastificirano.
rekel sem mu ne
z nasmehom, ki je rekel:
imam že vse, kar rabim.
ni razumel
ampak to ni več moj problem.

doma so tla škripala kot star pes
a me zdržala vseeno.
sedel sem za mizo
polno neplačanih računov
na njej pokvarjeno penkalo
in zvezek, ki ni pričakoval poezije.

a sem vseeno pisal.
ne zanje.
ne za slavo.
niti zate.
samo za klik črnila na papirju
in za šum in praskanje, ki ga naredi
kot plošča, ki se noče preskočit.

enkrat sem se nasmejal
brez razloga.
ali pa zaradi vseh razlogov.
nihče ni ploskal
nikomur ni bilo mar.
popolno.

skuhal sem riž in fižol
pil vodo iz pipe
nosil luknjaste nogavice
in bil sit.

ne zadovoljen
ne pomirjen
ne v miru -
samo živ
na najbolj trmast možen način.

takšne sorte živost
ki ne rabi aplavza
ne sledilcev
ali nekih lepo zapakiranih sanj.

samo kri, ki kroži
zrak, ki dela
sredinec, ki mirno stoji
in srce
ki se je naučilo utripati
iz čiste trme.

tole se ne gre za odrešitev.
ne gre se za povratek.
to sem jaz,
ki stojim bos v kuhinji
jem direktno iz lonca
ker so krožniki samo za obiske
in ker sem vsem duhovom zaprl vrata.

ja.
to je sreča.
taka, ki je ne prodajajo.
taka, ki preživi.
taka, ki pljune
nazaj.

in taka -
vztraja.

Hors