Atu v slovo
noč se ovija
kot bršljan
okoli oboka
samote
jedka tišina
mi spodjeda
korake
ni te več
v tem telesu
in tvoja duša
je brez sence
sedaj lako
objemam
le pramene
tvoje večnosti
Hvala, tolminka, hvala Jernej.
Čudna, res nenavadna bolečina...
Jaz s to bolečino živim od 15.10. 2022. Poznam vse občutke.
Fizično občutim da je en velik kos srca pri meni odmrl.
Zelo lepo si napisal atu v slovo. Žal znana občutja ... Sožalje!
Večnost imamo. To je naš spomin na pokojne. Prameni večnosti so tolažba, vredni objemov. Lepa poslovilna elegija!
in... sožalje.
LPL
Legy, res si posvetil atu zelo
Lepo in čutno pesem.
Zagotovo sta se imela lepo.
Bodi lepo in lep pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 27. 06. 2025 ob 22:02
- Prebrano 492 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.54