Ko sonce me zjutraj je prebudilo

in rože barvite so zacvetele

takrat sem odprla svoje oči

da so bile te lepote vesele

Dotaknila sem se zelene preproge

ki me peljala je vse do potoka

takrat sem začutila neko tesnobo

spoznala sem moje srce da joka

Kaj nisi veselo

sem radovedna bila

pogledalo me je z očmi polnih solz

bolečina je segala vse do neba

Kaj so storili ti

sem ga spraševala

tiho in žalostno je dalje ostalo

sklenila roke sem in tiho jokala

Tebe iskalo je moje srce

nad nebom in zemljo pot se je vila

a končno spoznala sem pravo resenico

da sem te dragi za vedno zgubila

Milena