V nekaterih očeh imam črne oči,

spet v drugih rjave.

V nekaterih očeh sem prijazen kot dobra babica s piškoti,

v drugih ciničen kot ošaben realist, ki dela za Rdeči križ.

Nekatere oči rade skačejo po mojih verzih,

ostale zavijajo že po prvi besedi.

V očeh nekaterih deklet sem simpatičen kot morski lev v živalskem vrtu,

druge se raje obrnejo k opicam.

V očeh nekaterih sem preveč tekmovalen, ko med igro dobim vlogo živčne razvaline,

v drugih preveč nonšalanten, ko se ne sekiram za konec sveta.

V očeh nekaterih sem zabaven kot dedkovi vici po treh pivih,

v drugih tečen in nadležen

kot vaški pijanec.

V določenih pogledih garam kot rudar,

v drugih sem len kot politik.

Iz zornega kota nekaterih sem romantičen kot Shakespeare,

iz kota drugih hladen kot Rusija.

Nekateri me vidijo kot večno ljubezen,

nekateri kot dosmrtno zamero.

Razmišljam, 

da si ne želim te pesmi končati predvidljivo,

na primer, 

da sem v vseh teh očeh le človek,

ali pa,

da je pomembno samo to, kakšen sem v tvojih.

Na srečo se na moji nogi parita hrošč in hroščica,

ki ju že jutri najbrž več ne bo.

In prav všeč mi je,

kako me vidita onadva.

Črni Kos