Prikrade počasi se v naš objem,

nasmeh na usta riše nam.

Iskrica v očeh vidi vso lepoto sveta,

srce je večje, bije bolj polno, popolno.

Ko nobena pot ni predolga,

in noben trud ni odveč.

Ko je pozornost samoumevna,

in ko želimo si še več in še več.

Misel hitro nam zbeži, um težko se zbistri,

zdi se, da vse okoli nas se iskri.

Iščeš bližino, dotike morda le pogled,

komaj čakaš, da se snideš spet.

Dan predlog, ko je ob tebi ni,

in noč prekratka, ko ob tebi bedi.

Jutro popolno, ko ob tebi se zbudi,

želiš, da tako je vse dni in vse noči.

Figo