OLAJŠANJE
Le kje naj iščem svojo dušo?
Že dolgo je zanikana;
so dnevi kar polegli s sušo.
Kako sem vsa razbrazdana!
Bom v temi našla živost, luč?
Oči, obraz - odsev je bled,
v puščavi peska skrit je ključ.
Šumim kot jutro brez besed.
V ožgani travi črički glasni
in v reko sonce se blešči
in kača splazi se iz basni -
ko piči, mi telo gori.
In dan rojen, glej, z bolečino,
kot misel je, ki je brez dna.
Zasidram se tam na sipino,
začutim v krvi - sem doma.
Spevna in razbremenilna tudi za bralko ... čestitke,
lp, Ana
Čestitke k pesmi pomladi 2025 v formi z utemeljitvijo uredništva:
Pesem si zasluži večjo pozornost zaradi svoje preproste, a simbolno močne izraznosti in skoraj melodične spevnosti. Sestavljena je štirih kvartin v jambskem verznem tipu. Preprosta prestopna rima ji daje sproščeno ekspresivnost. Vsebina riše notranje pretrese v iskanju simbolične luči, lastnega jaza in vodila življenja, naturalistične prispodobe pa omogočajo mehko introspektivno noto. Tekoči premiki med kvartinami ohranjajo uglajen ritem pesmi. Njena plastičnost omogoča interpretativno variabilnost. Slog pesmi je liričen, njena čustvena globina, iskanje živosti, za katero si pesniški subjekt prizadeva kljub simbolični suši, pa vabi k razmisleku o naši lastni poti in notranjih bojih. V zaključku pesmi, ki je izrazito resignacijski, torej pomirjen z danimi okoliščinami, pesem dobi simbolično sidro za vztrajanje v iskanju luči in smisla. (Lidija B)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 20. 06. 2025 ob 21:28
- Prebrano 716 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52.5