TESTAMENT
Nekoč bom odšla,
kakor vsi s tega sveta.
A preden grem,
preden poidejo moči,
napišem testament,
ki takole se glasi:
Njim,
ki z mano so jokali,
zapuščam smeh svoj,
da se, ko jim najbolj bo hudo
lahko bodo nasmejali.
Solze zapuščam tistim,
ki so me zasmehovali,
ne da bi me poznali,
ki nimajo lastnih solza;
da si z mojimi nekoč,
bodo svojo dušo prali.
Sanje zapuščam vsem,
ki so vedno le hiteli
in ob tem pozabili,
da so edina stvar na svetu,
s katero se lahko,
bodo vedno
ljubljenim vrnili.
Srce,
tega zapuščam tebi,
ker prepričan si,
da dobrote ni,
ker ne verjameš več
v ljubezen,
ne verjameš v ljudi,
in ko boš obupan,
ko čisto boš na tleh,
srce bo poiskalo,
iskrice v očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ela dolšak
- 05. 11. 2009 ob 16:14
- Prebrano 821 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225
- Število ocen: 6
