Prišla si domov iz službe,

ki ni bila nikoli tvoja izbira iz mladosti.

Nanjo v trenutku pozabiš,

saj iskreno ni ne zanimiva ne pomembna.

Morda pa ti spomin brišeta otroka,

ki si ju sproti pobrala iz šole

in v avtu poslušala obnovo njunega dneva.

Utrujena si,

zato za kosilo na hitro pripraviš piščančje medaljone in pomfri.

S to jedjo vedno dobiš pohvale majhnih kritikov,

ki bi te zaradi nje prijavila na Masterchefa.

Prosita za sladoled

in ti ju uslišiš,

ker ga kot majhna sama nisi smela.

Iz enakega razloga nekaj kepic nadevaš tudi sebi.

Pomiješ posodo,

kdo drug jo pa bo?

Pomagaš otrokoma pri domači nalogi, 

ki se ti zdi pretežka za njuna leta in si na skrivaj pomagaš z internetom.

Mož končno pride domov,

mimobežno pozdravi in se odpravi v domačo pisarno,

ker on pač ima pomembno kariero.

Dan hitro mine

in nekajminutni tuš je edini trenutek samo zate.

Brez molitve in pravljice pokriješ potomce.

Slabo vest si boš olajšala čez vikend,

ko ju boš peljala v živalski vrt.

Pogledaš še pod posteljo

in potrdiš,

da tam ni pošasti.

Da so skoraj povsod drugod, raje zamolčiš.

Končno se uležeš,

mož očitno sam gleda serijo,

ki sta jo skupaj začela pred dvema mesecema.

Približno toliko je minilo, odkar je bilo obema do seksa.

Še zadnji naval misli, preden zaspiš.

Spet nisi poklicala mame.

Jutri je akcija za toaletni papir, zato vzemi dva.

Maks ima rokometni trening in Dolores violino.

Eno uro prej boš morala iz službe.

Pa saj ne bo nihče opazil in svet se zaradi tega ne bo nehal vrteti.

Pa tudi če se bo.

Vse to mi razlagaš,

ko me prosiš, če lahko pokrivam to uro.

Zavoljo otrok seveda ugodim.

Razmišljam pa le o tem,

kako peklensko vroče je

in da sem v službo prikolesaril.

Kljub neudobnemu sedežu,

še posebej za moškega,

se resno igram z mislijo,

da si v sicer mešani garderobi

( tveganje, da me kdo zaloti )

slečem spodnjice in nadanem le kratke športne hlače, 

da se na poti domov vsaj malo preluftam.

Za nekaj takega je treba imeti jajca.

Črni Kos