SKRAJNI ČAS, DA SE IZMUZNEM POZABI
Oblečem se v zemljo;
objemam korenine;
kalim semena,
ki sem jih spregledala.
Oblečem se v vodo;
rušim ovire,
polnim izpraznjene struge
in tečem naprej.
Oblečem se v veter;
odnašam smeti;
hrumim in se penim
brez občutkov krivde.
Oblečem se v drevo;
dišim po smoli,
žagajo me, dolbejo, napenjajo strune;
pojem z glasovi tisočletij.
Oblečem se v ogenj;
razplešem se v norost;
kurim ostanke strahov
in se učim brezsramno ljubiti ...
z življenjem.
Nada lepo pozdravljena
Lepa poezija in to z
Življenjem. Lepi dan ti želim
Irena
kurim ostanke strahov mi je še posebej všeč
Čestitke k vihravi pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 19. 06. 2025 ob 09:37
- Prebrano 270 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 139.4