še napol zaspana, kava, sladkor, mleko
oblečena v toplo jutro, da se koža sveti
lasje, oči, vse se počasi prebudi
utekočini se hrbet
predrami tvoj jezik, ki po hrbtenici drsi
do popka, do sokov, ki se cedijo
in potiskaš jezik globlje
obračaš, sesaš, krožiš
grizljaš, se sočno predajaš
raztapljaš makova semena
in potešena po ulici hitim
med lovke hobotnice odnese vitke noge
do trgovine s spodnjim perilom
po sveže žemlje, sir in paradižnik
med lonce, stole, mizo, kad
ko možgani krvavijo tečem mimo dreves, ki slačijo oklep
in listje mehko pada, razširja smeh
pregrevam stene
prečrtane verze slačim
in zopet se cvet odpre
prileti čebelica po med
stokajoče, da oglušijo sirene
in dragoceno vino zavre na vratu, se vreli spev razpre
a ne padem z blazinic zraka, prelijem se v drugi svet
med modre stene in bolečine šepet
kjer domuje smrt in pajčevina
skrivenčene roke in brazgotina
meso, šibko telo, drozga, božja lastnina
vprašanja brez cilja
curek krvi, rana, povoj
skalpel, vrez, ščit voščene kože, opoj
in še malo postojim ob postelji nemi
kjer počivajo sanje
ponoči v noči, ko stisnem se k smrti
ko senca dotakne se bežno mojega časa
ne še, mi pravi
pojdi, imej ga rada
stisni ga v dlan, kot nežna mokra trava
kot popisana sanjava stran
naj zdrsne ti v stopala
potopi se vate
razseje luč
zapečati slap
zagrize v tvojo drobno dlan

sheeba