
Ne odobravam insignij,
te so samo spremljevalno zlo.
Ne nekaj dobrega.
Niso ključ,
da bi odpirale vrata,
niso zdravilo
za tegobe časa,
niso simbol usmiljenja
in resnične časti.
Žal mi je,
toda bolj mi je sveta
odločitev v tišini,
ko se pogovarjam zgolj s seboj.
Bolj mi je pri srcu
droben hrošček na regratovem cvetu,
nepričakovani odtenki
jutranjih oblakov,
pesem vetra,
razpršenost meglic.
Človeški blišč
je le prazno zavajanje
o tem, kdo ti pripada.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!