Dih skozi škrge

razcefrana tesnoba napolnjuje sobo sožitja
rafali histeričnega smeha luknjajo stene moči
omet samozaupanja v odkruških pada na tla
pokrita s tvojo biserovino
ki si si jo iztrgala že pred vekom
ter jo položila predenj
da si vanjo otira svoja kopita
kot v rogožinast otirač
medtem ko pljuva hrklje besa
v tvojo hitinasto lupino

preplašena izvotljenost
ujeta v mehurčkast dih
ne zmore več koraka
niti nazaj

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 05. 11. 2009 ob 09:00
  • Prebrano 742 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 355
  • Število ocen: 8

Zastavica