
Marsikoga nje ostrina zaboli,
ponavadi prav tak še posebno rad jo izkrivi.
Prenekateri težko pogleda ji v oči,
se je izogiba, ker z njo ostal bi sam in brez vseh nesmiselnih laži.
Tako preprosta in resnično edina sama sebi v bran stoji,
ne čas ne kraj, še manj pa človek nima spremeniti jo moči.
Pokončno vodi nas, da pot najdemo do nje,
neomajno čaka, ker ve, da edino ona zares pomembna je.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Figo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!