20250608
z razcepljenim jezikom
ovohavaš uroke
notranjih pokrajin
otipavaš gole stene
na katere občasno
sedajo loki mavric
okušaš sol
v tisočletjih zalepljeno
na robove žrtvenih posod
prisluškuješ zvokom valov
ujetih v nemost prodnikov
s presahlih rečnih korit
z razcepljenim jezikom
pa nikar ne sikaj
v deviškost srca
ni, namreč ni,
ne sme se,
preprosto ne gre,
ker je usodno
razklati
sveto enost
Tudi mene se je pesem dotaknila, bi jo pa v drugem delu malce sčistila:
...
z razcepljenim jezikom
pa nikar ne sikaj
v deviškost srca,
ni, namreč ni,
ne sme se,
preprosto ne gre,
ker je usodno
razklati
sveto enost
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: fionapanmor
- 15. 06. 2025 ob 22:33
- Prebrano 327 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273.2