se je včeraj zopet cepetavo zaletavala

v vsej svoji nedolžnosti

iskala svoj pristan

davno izgubljen tam v otroštvu

pustila za seboj razdejanje

uničevala igrače in trmarila

in nato nemočna zaspala

danes je zopet ženska

zakrpana v naglici

ovita v tančico izpraševanj

obžalovanj

kje je tisti najgloblji manko

da ga zaceliš

da ne bruhaš več strupa nehote in nevede

na ljudi, ki so nekako zaobšli vse bariere

in dregnili v globočine

sklonjene glave gaziš v nov dan

nepoznana sebi

kaj šele drugim

ko si pridemo blizu, preblizu, se sprožajo nasipi

pod katerimi so zakopane tiste tihe,  najbolj krvaveče razjede

Silva Langenfus