Objel si me, ko sem pod tabo ležal vodoravno
jaz sem poljub ti dal, a meni več si hotel dati
z ledenim nožem zarežeš v moje toplo bitje
trpel sem, a odkril sem v sebi zver sebično.

Neskončno majhnih popkov tvoj se nož dotika
meč žareč, svetlobni, v mene si vstavil
naenkrat čutim, da postal jaz tvoja sem lastnina
le kriki iz mene tebi delajo dolžnika.

Ljubezen? Muke čudne sem spoznal izbrane,
gledal sem te, kriki moji, iz brezna so te gnali
komaj, da strast še gol si v glasu skrival,
srce razdal sem tebi brez bojazni.

Razmišljam zdaj, da nič jemati resno, je zabavno,
priznam, priznam, rad v tvojo hišo hodim javno.

Tomaž Jevšenak