ZELENO, KI ME MISLIŠ
Odšla bom na zeleni dan.
Izgubila se bom
med listi, travami, reko;
izginila mimogrede,
neslišno.
Ti boš slišal zvonove -
tiste,
najbolj mogočne,
ki ti hočejo raznesti lobanjo,
čeprav bodo vsi govorili,
da jih ni.
Nenadoma bodo utihnili.
Tišina bo bolela.
Ne boš mogel ne jokati,
ne govoriti,
ne kričati.
Počasi,
počasi
boš moral izluknjati
praznino.
lepa, zelooo
Počasi,
počasi
boš moral izluknjati
praznino.
Izgubila se bom
med listi, travami, reko;
izginila mimogrede,
neslišno. ...
(✿ᴗ✿) Zelo lepa!
V določenih letih ti minljivost bolj začne kapati na možgane, vas to še čaka, pozdrave Nada
Čestitke k pesmi o izginevanju,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 14. 06. 2025 ob 10:10
- Prebrano 349 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.75