
Ko naju v naslednjih življenjih spet združi usoda,
v enem za kratek čas bova metulja...
Veselila se repkov v brlogu zaroda,
jaz volk mogočen, ti moja volkulja.
V svetu se znajdeva kjer se ne umira,
izbereš podobo si svojo kar sam.
A vedno povsod ti si moja izbira,
en dan ali tisoč let, rad te imam.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!