Spomin na desetdnevno vojno
Na Ongru stal sem, sonce žolto, vroče
sijalo je na Mengeško mi polje
in na od vojne zgroženo okolje,
ki doletelo ga je nemogoče:
napad na mir; naenkrat zaropoče
Kalašnik in v trenutku se izpolje
mi iz srca vsa hrabrost, rodni dol je
zajel srdit naliv svinčene toče.
Prav naglo sem ucvrl jo na varno -
kako prišel domov sem, mi ni jasno;
spominjam se le delno, fragmentarno,
da biti v vojni vihri ni nič špasno,
kako drugače pač sirena tuli,
ko gre zares, ko grenka smrt zafruli!
Imeli smo srečo, da je ta vojna trajala samo deset dni. In imamo srečo, da je zdaj še vedno mir, čeprav se nedaleč od nas nabirajo temni oblaki. Hvala za tole pesem.
Strinjam se, dodal bi le to, da ne poznam pesmi, ki bi govorile o tej vojni, dobro pesem, oz. res dobro pesem je na to temo težko napisati, nobenemu še ni uspelo, tudi ta sonet, sicer ne najslabši, je relativen neuspeh, lp
škrat?
kako prišel domov sem, mi ni jasno;
spominja se le delno, fragmentarno,
...
je tu napaka? najbrž si mislil "sem"; prva oseba ednine?
Matej čestitam k podčrtanki. Sploh ne vem, če sem kdaj že prebrala pesem se tematiko osamosvojitvene vojne.
Joj, mene je, čeprav je k sreči bila kratka, ta vojna precej zaznamovala... videla sem res nič prijetne prizore po spopadu na meji, doživljala kot otrok strah za očeta ...
morda bo kdaj prišel čas, ko me bo prijelo, da bom skušala kaj ubesediti o tem.
ubesedi, a vendar, nič se siliti, jaz sem se včasih malce, pa se navadno tako vse sfiži, kak procent ali dva morda ostane...kaj vrednega
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 13. 06. 2025 ob 20:14
- Prebrano 346 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 111.12