
Dobro jutro, prijateljica moja.
Veliko mislim nate,
a ti pustim tvoj čas,
ko boš lahko,
ko boš predelala,
ko boš pripravljena.
Vem kako je,
ko se iščeš,
objokuješ, podiraš, sestavljaš,
izboljšuješ, vzporejaš,
delaš invenuro življenja
in je samota edino, kar potrebuješ.
Nihče drug tega ne ve,
ne pozna tvojih sanj,
ne doživlja samo tvojih viharjev,
ne vidi globine ran pod hrastami,
ne razume tvoje popraskane duše,
ujetih hrepenenj,
butanja valov odraslosti
v razpoke skal otroštva.
Zato potuj.
Zanimivo je raziskovati polja doživetij,
iskanje nepopolnih biserov.
Nagrajujejo spoznanja,
da so napake unikatne umetnine
za nove odločitve, brez krivde in samoobtoževanja.
Občutja te premetavajo, kot morje,
ki ga biča burja,
boža jugo,
dviguje plima
in tlači oseka,
a vseeno ostaja morje -
z vsem bogastvom v sebi.
Hvala ti, da si mi odprla dušo, draga moja!
Zdaj vem, da me spet slišiš,
ko te dogodki
božajo, čistijo, dolbejo, gradijo
in na osnovi izkušenj omogočajo uživati v pristnosti in spontanosti.
Rada te imam.
Tvoja zvesta intuicija.
Hvala Ronja, ko sama sebi napišem pismo lahko izrazim in začutim tisto kar se je prej le vozlalo skozi misli in je sedaj dobilo obliko, ki jo lahko vidim izčiščeno.
Pozdravček O.
"butanje valov odraslosti
v razpoke skal otroštva."
- kako inovativna besedna zveza, prav izstopa!
(malo sem uredila ločila.) Čestitke!
LP, Lidija
Hvala za ločila, moja šibka točka in za čudovit občutek, ko odprem portal in preberem podčrtanka.
LP, Olga
Intuitivno sem skočil sem.
Na pravo mesto :-)
Poskočnost se včasih obrestuje, samo pristat je treba znat.
Hvala za dotik
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!