
Minilo je že dosti let
veselja
sreče in trpljenja
pred menoj pa nova pot znova se začenja
Ne da miru mi ne podnevi ne ponoči
od večera vse do zore
išče sled
ki jo najti več nikjer ne more
Zakaj so zakopane vse sledi
zakaj oko jih najti več ne more
na dolgih cestah in med travniki
od večera pa do zlate zore
Vem
da kmalu bom stopila
na ono stran življenja
in da prišel bo zlati čas
ko rešena tega bom trpljenja
Pa še takrat te bom iskala
in molila vse dni
a pot se bo končala
in za mano nobene več ne bo sledi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!