Nekoč bom naredila red.
Ostre ščetine. Praskanje.
Krog listov, naplavin, senc.
Razpokana tla, nekoč mokra. Zdaj prah.
Veter nosi klice nečesa. Nekoga živega.
Roka. Metla. Udarci.
Sonce se zatakne za vogal strehe.
Senca se za polovico skrajša. Metla kroži.
Odtrgan list: črte kot žile.
Sledi koraka. Nepovratnost.
Kamenček zadene čevelj.
Zvok je droben, neznaten. Brez odmeva.
Prašna spirala. Nebo zamegljeno.
Drobtine. Od včeraj.
Je to bil kruh ali rogljiček?
Ne vem. Nihče ne ve.
Pometam nekaj, česar praktično ni več.
Ali še sploh ni bilo?
Izgubljeno upanje. Zdrobljenost.
Stran, v kupček. V nič.
Ko podzavest narekuje pesem, ki je lahko osvoboditev. LP, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 10. 06. 2025 ob 10:52
- Prebrano 361 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 193.29