
Na pročelju spominov,
v pesmih, ki še niso izpeté,
bi legel na kamen
ob tvojo blazino.
Rad bil bi tvoj veter,
ki potiho, nežno
kroži — in zdrsne
v globino tvojega sveta.
Spet rad bi prižgal
zvezdico drobno,
da zasije v sobo tvojih tišin.
Rad bil bi še več —
tvoj vse in tvoj nič.
Najraje na jesen se pesnik opije: glažka mladosti in ... nostalgije ... Trčiva! :-)
Prav lepo pozdravljen,
Sašo
kako lepo izraženo večno hrepenenje:
Rad bil bi tvoj veter,
ki potiho, nežno
kroži — in zdrsne
v globino tvojega sveta.
"Rad bil bi s teboj"
Ampak mogoče ni več ista, ker mladost je minljiva....
Lp
Saßo, hvala za lep odziv, ja, trčiva, na zdravje. Lp, Caki
Fiona hvala za izpostavljene verze.
Lp, Caki
Milena, mladost je ista. Hvala za branje.
Lp, Caki
Ugotavljam mojo staro napako, preveč pojasnjujem, zato sem zadnjo kitico izpustil.
Le da ostaneš,
in ne greš več mimo,
spet hodi z menoj,
kot nekoc - davno,
mladost si moja!
Odlično, res je pesem zdaj boljša - čestitke,
lp, Ana
Ana, urednica hvala za pregled in izbor. Lep pozdrav Caki
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!