
Dan se je drobovinasto razlil po pašniku nočnih sanj.
Trhle trske pokljajo pod nogami zaspanih konj.
Prah se dviguje, natikamo si očala in slepota nas budi.
Med ugankami v temnih glavah se pojavi tja pa sem prozorna kresnička.
Še je upanje, še je pot, še je življenje.
Polagamo beli prt na pot in bosonogi skačemo po utrinkih.
Podobe ustvarjajo posebno atmosfero, da bi kar šli - bosi ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!