
Pregnal si bolečino mojo
oblaki temni so odšli
z roko v roki sva hodila
sredi dneva in noči
Pa prišel je nasproti on
ki sem ga zdavnaj pozabila
je strmo gledal me v oči
oči
ki sem jih nekdaj ljubila
Pretresel znova se je moj svet
ljubezen zopet sem čutila
v trenutku spoznala sem
da nisem nikdar ga pozabila
Ne sprašuj mojega srca
zakaj nevihta lomi veje
ne dež ne veter ne bo priznal
da sonce zlato me še greje
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!