Zadnja izdaja
enkrat bom spet deklica
brez vedenja da sem že bila
vse bo novo
trave potoki drevesa
če bodo še
ko bom otrok ki caplja bos po kolovozu
v očeh mu valovi morje žita
z madeži razcvetelega maka
in odide prvi dan v šolo
če bo še
da se prvič zjokam od lepote pesmi
zadrhtim ob prvem poljubu
vržem poročni šopek preko ramena
odrastem
brez vedenja
da še nisem
postanem mama
utripam z otroki
če bodo še
če ne bomo le meglice
ki se usipajo med ostanke zidov
na nekaj pokvarjenih jedrskih konic
med žvižge osamelega vetra
.jpg "Nada")
Tudi mene prešinejo take misli ... pesem pa je prekrasna!
Življenje kot sprehod. Večkrat ... naj trajajo spomini deklice ... kot utripi ... res zadnje izdaje z nebodigatreba konic.
Lp, Caki
Draga Nada, najlepša hvala. Kako ne bi pomslili na kaj takega ... ob vsem, kar se dogaja, a odrivamo iz misli, čim dlje.
lp
pi
Dragi Caki, sprašujemo se ... ali še bo ... in upamo
najlepša hvala
lpi
Zelo podobno razmišljamo, hrepenimo.
LP, mcv
Glasujem za neskončnost izdaj.
LpL
Lidija, najlepša hvala.
Neskončnost izdaj, kjer ni izdaj :)
lpi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 07. 06. 2025 ob 00:27
- Prebrano 634 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 438.4