
Po desetih dneh pridem domov in že slišim,
kako vzhičeno praskaš po vratih in z cviljenjem sporočaš,
da si me zavohala.
Nisem te pogrešal a lagal bi,
če bi rekel,
da se te vsaj malo ne veselim.
Obrnem ključavnico
in še preden odložim potovalko z vso silo skočiš name.
Ližeš me in božaš z dolgim elegantnim črnim repom,
s katerim neumorno mahaš.
Težka si.
Zredila si se.
Že dolgo te nisem sprehajal skozi verze.
Sam te le malo počoham pod vratom in se utrujeno odvlečem pod tuš.
Vrtim tvoje najljubše pesmi,
saj mi seveda slediš v kopalnico.
Priznam ti,
da imaš čudovit okus za glasbo.
Med pripravo za spanje
ne odmakneš pogleda iz mene.
Res si navdušena,
da sem se vrnil
in to mi laska.
Lepo se je vrniti domov.
Še lepše,
če te nekdo tako veselo pričaka.
V postelji položiš svojo glavo na moja prsa
in tako boš spala kar nekaj noči.
Zašepam ti,
da si lepa in te tokrat konkretneje pobožam.
Jutri pa te vseeno peljem na sprehod,
da malce izgubiš na teži.
Lahko je tudi Njeno prikupno veselje napram neki drugi žalosti.
Vrtim tvoje najljubše pesmi,
saj si mi seveda sledilš v kopalnico.
Lp Caki
Hej Caki, cela pesem je prispodba za žalost, ko se po daljši odsotnosti vrneš v prazen dom. Torej lahko je posledica osamljenosti. Zna pa seveda žalost biti tudi lepa na svoj način, sploh v umetnosti :)
Napaka pa odpravljena, hvala. Lepo bodi!
Lp, Nejc
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!