
Noč me izda.
Potisne me v vrtinec halucinogenih sanj,
ki me srka v otroške spomine,
ljudi, ki jih ni več v mojem življenju,
v pozabljen vonj po tebi,
vse do vrbe žalujke,
na kateri se guga smrt in meče kamenčeke v jezero.
Na enem izmed mnogih v njeni ogromni pesti je vgravirano moje ime.
V daljavi slišim petje.
Kaj je to?
Vprašam vprašanje, ki mi sledi že odkar sem se ulegel.
Kdo sem?
Mi odgovori.
Sledenje notam me privede do gamsa z bronastim in srebrnim rogom.
To je gams, ki poje o smislu življenja v jeziku, ki ga nihče ne razume, razen neke stare žabe, ki je gluha, se nekdo oglasi.
Ampak ne vidim nikogar.
Poglej v zadnji žep!
Ven potegnem nekaj kovancev, zmečkan račun iz bara in odgovor.
Zahvalim se odgovoru
in iščem pot do jutra.
Se sploh želiš zbuditi?
Me vpraša vprašanje.
Brskam po žepih, a tokrat odgovora ne najdem.
Nadaljujem po znani ulici.
Družbo nad mano dela črna vešča s krili orla,
katero očitno dolgočasim,
zato pristane na okenski polici z zarošenim steklom,
skozi katerega vidim obris moškega,
ki sedi za mizo in piše.
Opazi me,
se nasmehne in zagrne zavese.
Leva ali desna!
Prosim?
Pred mano stoji bober z rdečimi očmi.
Sem srečni bober Smolko.
V eni roki držim mir, v drugi cigareto.
Izberi.
Hrepenim po miru, a upam na cigareto.
Zamižim.
Izberem.
Prižgem.
Pozornost mi preseka pogovor med brezdomcem in polžem.
Prvi prosi,
naj mu polž govori o domu,
ta pa mu pove, da je zelo osamljen,
ker vedno zaspi sam.
Brezdomec mu ponudi vino in polž se napije do smrti.
Pljusk!
Nov kamenček potuje proti dnu jezera.
Ugotovim, da hodim v krogu.
To je še najbolj realna stvar teh sanj.
Še dobro,
da si jutro umiva noge prav v tem jezeru in ker mi je za petami,
se odločim, da splezam na njegove,
da me odnesejo iz sanj.
Buden in zmeden se usedem za mizo,
napišem nekaj nepovezanih besed.
Zaradi lukenj v spominu pogledam ven
in vidim le žabo kako mirno sedi.
Nasmehnem se in zagrnem zavese.
Čutim,
da sem izbral pravilni odgovor na vprašanje,
če se želim zbuditi.
Noč se mi odkupi.
Genialno!!
halucigena = (mogoče) halucinogena
Lp, Drago
Super, odlično
... in škratek je pojedel o pod krili orla
Lp, M
Hvala za branje, Drago in Marija, popravljeno!
Lp
Ko ravno popravljaš, popravi še:
"Vlegel" - Ulegel
"Vsedem" - Usedem
Čestitke za pesem, ki je z domiselnosti pričarala dramatično vzdušje (povezanost besed pa je nedvoumna ;))
LpL
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!