Nedolžni so prvi koraki mladosti,
ko tečeš skozi leta – poln norosti.
Zatem nit življenja po meri krojiš,
čeprav se zdi, da bolj za druge živiš.

Živiš za družino, sodelavce, prijatelje,
ne oziraš se nase, na lastne željé.
A leta neusmiljeno dalje tečejo,
lasje osivijo, spomini so lepi – ali pa bolijo.

Modrost te na starost ohranja,
čeprav se ti o mladosti včasih še sanja.
V sebi pa čutiš, da pride trenutek slovesa,
ko zate obstanejo življenja kolesa.

Takrat boš vedel – ostaja tvoja kri,
v življenju puščaš pomembne sledi.
Tišina... takrat za vedno odideš,
v spomine ljudi – v večnost preideš.

Rok Leš