
enakomerno vbada tanke šivanke,
ko dela volančke na prozorni zavesi;
znova in znova.
Ritem polglasnih odmevov zmehča mišice,
in se razlije v meni
kot črnilo po pivniku ...
v šelestenje tvoje obleke.
Svila je bila gosta,
na beli podlagi modra, krhka drevesa -
kot jih rišejo Japonci.
Šal ovratnik,
tričetrt rokavi z zavihkom,
pet belih okroglih gumbov,
(zame so bili biseri)
in v pole nabrano krilo.
Sedela sem ti na kolenih in se premikala,
da sem slišala petje svile.
Najini trenutki,
ko sva se vezli -
vedno si jih prehitro končala.
Zleknem se v varno naročje.
Počasi drsim po svili.
Naužijem se šuštenja -
tokrat do konca.
Iz dlani popijem žamet.
Kako lep preplet spominov in občutij ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!