
Nekoč si mi povedala,
da si kot majhna punčka lovila metulje
in jim lomila krila,
da bi jih v dar nastavljala navidezni princesi.
Kljub temu,
da so se mi metulji zasmilili,
te nisem obsojal.
Bilo bi nepošteno do otroka, ki si bila takrat,
ko pa so precej starejši od tebe
žrtvovali precej več navideznim božanstvom.
Rimljani so rezali vratove kozam,
da bi jih Mars popeljal v krvavo zmago,
Vikingi so obešali ljudi za naklonjenost Odina in Thora,
Azteki so za dež in sonce poklanjali otroke,
Grki so svojim številnim bogovom pošiljali device.
Morda so to te, ki jih Alah obljublja tistim,
ki se v njegovem imenu žrtvujejo z bombo med množico.
Še Abraham je za boga želel sinu vzeti utrip.
Nekateri pa žrtev celo odigrajo,
da bi ohranili navidezno ljubezen.
Jaz le upam,
da je žrtvovanje moje osame dovolj veliko,
da ne boš nekega dne zame postala zgolj iluzija.
In tako mi nikoli ne bo treba izvedeti,
kako so se počutili tisti metulji.
Jaz le upam,
da je žrtvovanje moje osame dovolj veliko
Jaz le upam,
da je žrtvovanje moje osame dovolj veliko,
da ne boš nekega dne zame postala zgolj iluzija.
In tako mi nikoli ne bo treba izvedeti,
kako so se počutili tisti metulji.
kako lepo!
Žrtvovala metulje navidezni princeski, skriti nevede, morda v njej sami?
Krasna
... in upam, da krila ostanejo!
Lp, Marija
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Črni Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!