
Kako ljubila sina sem
nihče ne more vedeti
A kmalu sem ga izgubila
ker me naenkrat maral ni
in nadme temni oblaki so prišli
Srce moje nevihto je sprejelo
ranjeno je tiho krvavelo
ker ga bolelo je vse dni
da ga otrok dragi zapusti
Želel je točo nad menoj
priklical črne je oblake
želel je raniti srce
srce
ki ga močno ljubilo je
Kaj mi je prinesla ptica zlatih kril
slane solze in gorje
čeprav sem njemu srečo dodelila
potko zanj izbrala sem
in s cvetjem barvitim okrasila
Nič hudega
če srce moje joče
nekoč jokalo njegovo bo srce
prepozno bo spoznalo
da svoji mami naredil najhujše je gorje
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!