Pred mano list papirja.

Iščem besede da izrazim svoje misli,

ne najdem jih.

Mogoče sploh ne obstajajo,

jih še ni.

Zatopljen vase.

Razmišljam o sebi in življenju, ki ga živim.

Je sreča to kar čutim?

Mogoče je to le odsev nekoga drugega,

srečnejšega, drugačnega,

bolj zanimivega.

Je res vse odvisno od nas samih?

Smo mogoče le marionete nekoga.

Nekoga, ki se zabava ob naših tegobah, dvomih,

trenutkih veselja,

ki nas spremljajo vsakdan?

Smo sami sebi res samozadostni?

Kaj nas je naredilo takšne kot smo.

Boljše, slabše, drugačne od drugih?

Kdo je boljši, kdo je slabši,

kdo je drugačen?

Sem to jaz?

Si to ti?

Figo