
Zdaj, ko gledam iz daljave
si dobil drugačen izraz,
ko med nama so planjave,
tuj postaja tvoj obraz.
Zdaj, ko vse se oddaljuje,
misli, srci in spomin,
ko pogled se zamegljuje,
si le mlaka, brez globin.
Zdaj, ko sva tako vsaksebi,
duša še kdaj vztrepeta.
A ne joče več po tebi;
le še v sanjah blebeta.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!