Dihaj čisto potiho
pravim deklici,
ki pod posteljo čaka,
da pošasti zapustijo
prazne in temne prostore nekega otroštva.
Vem, da ne ve,
da bo nekoč,
v nekem zaprašenem jutru,
razmišljala o tem,
da skrivališča ni.
Takrat bo z vonjavami kave in kruha
polnila mlade spomine svojih hčera.
Kasneje bo,
prepognjena vase,
vedno bolj sama
v naročje jemala svoje prve pošasti.
Takrat bo prilezla izpod postelje,
z rdečimi trakovi okoli spletenih kitk.
Potiho te bo vprašala:
"So lasje sivi zaradi pajčevin?"
Hvala za vaš odziv Ananda, Katarina in Marija.
In lep dan vam želim,
Polona.
Hvala Fiona in Lidija.
Lp, Polona.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 01. 06. 2025 ob 06:29
- Prebrano 432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 251.54