semafor brez barv
senca s plavimi očmi
mi s čela bere pesmi
s polomljenimi zobmi igrava domine
oblizuje mi razmršene ustnice
po slamici srkam sok
drži me za razcefrano roko
drek mama je
hvaležen sem ji ker je mrtva
brez nje bi bil živ
gledava se v oči
ljubim jo
padam
in potem vse od začetka
Srhljiva zagonetnost te pesmi sama po sebi odkriva zgodbe ...
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Edo Krnić
- 31. 05. 2025 ob 16:35
- Prebrano 313 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171