STAREC
Gre po ulici možak,
sklonjen od življenja.
Drsajoč ima korak,
v njem ni nič hitenja.
Z roko, kjer ni več moči,
se tresoč opira.
Predse gleda in oči
le še v tla upira.
Na obrazu polnem gub
vidim sled trpljenja,
razočaranj in obljub,
upanja, hotenja ...
Lesk v pogledu mu ugaša,
tam je le sivina.
Zdaj nihče ga nič ne vpraša,
vse je le praznina.
Ko tako od daleč gledam,
tega starca-brata,
kar na enkrat ga zagledam,
kot da je moj ata!
Lepo!
Če nam bo naklonjeno, nas vse čaka starost ...
Posrečena pesem.
LpL
Zelo lepa pesem.
Se dotakne ❤️
Čestitke, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 31. 05. 2025 ob 08:08
- Prebrano 253 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 173.5