Na robu cveta
Zadrži dih.
Včasih svet obstane,
ko čaka,
da nekaj dozori v tišini.
Ob poti — mlad popek,
še zaprt, a obljublja brhkost.
Zeleni listi ga varujejo —
lepota še ni dozorela.
Na enem izmed njih
visi kaplja.
Nekaj, kar je moralo oditi,
da bi se novo lahko rodilo.
Cvet ne zraste brez boja.
V sebi nosi napetost
med tem, kar je,
in tem, kar želi postati.
Tudi življenje je tako —
mirno in viharno.
Kaplja,
ki vztraja na robu,
dokler ne postane sonce.
In kot popek
vsak dan znova verjame,
da se bo zmoglo
razpreti v cvet.
Všeč mi je ta primerjava življenja in cvetenja in kaplja, ki se postane sonce ... najbrž si zaradi oblike pesmi uporabil tihi dar (vsebinsko se mi zdi odveč)?
Lp, Ana
Hvala, kot vedno, za poglobitev in dobre nasvete. LP
Hvala ;) Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
- 28. 05. 2025 ob 19:33
- Prebrano 252 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 157.02