Pomečkanka
Rad bi te vonjal pomečkano, si mi šepnil v uho, ko sva lovila sapo in se odlepila od potnih teles. Aja, sem rekla in se nasmehnila. Pomečkano, v spalni srajci, ki bi ti jo zavidala še babica, razmršenih las, še ne odstrtih zaves na očeh, v jutru, ko je misel na kopalnico še utopija in telo še varno shranjeno pod toplo odejo. Potegnil bi ti spalno srajco do kolen in z roko segel v toplo mednožje in razprl zaspanko, zaprto z nevidno zadrgo in jo mesil kot sveže pripravljeno testo. Zalepil bi ti ustnice s cmokavim poljubom, ko bi začela tečnariti, da moraš v kopalnico. Veš, kakšna je najslajša? Tista, ki ne diši po reklami za milo, ki se duši v lastnem soku, brez dodatkov. In spet se je slišal tisti moj aja? Ostani nocoj pri meni in jutro bo pomečkano sem zagrlela, ko si se potopil v najino omak'co.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ajda
- 03. 11. 2009 ob 09:32
- Prebrano 1103 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 544
- Število ocen: 16
