
V senci večera nemirnih noči
Sem te srečal
Rjave oči
Pepel vseh spominov
Globoko brez dna
Temni lasje
Kot noč brez neba
Pogled je rezal mojo bolečino
Kot nož v hrbet
Nežno in neusmiljeno
Kot zgodba
Ki nikoli ne bo povedala svojega konca
Ljubila sva se v tišini
Med stavki najlepših melodij
Poljubi so padali kot dež
Vse je raslo in zgnilo
In veter
Veter je bil tam
Nikoli v toploti ni objemal mene
Vedno je nosil hlad
Hlad položenih obljub
Čakal sem pomlad in poletje
Da boš ti lahko ogenj
Ne samo led
In si odšla
Pustila vonj po noči
In sledi
Ki čas jih ne izbriše
Bila je to drama
Ne romanca
Ne tragedija
Dvoje črnih senc preblizu sonca
Nikoli dovolj za svetlobo
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!