
Veja se je upognila,
že od let in teže,
skoraj se je odlomila,
saj do tal že seže.
Tudi deblo se nagiba,
kamor veja rine.
Kdo drži ga, ko se ziba?
To so korenine!
Veje k soncu si želijo,
segajo vse više.
Meni zdi se, da lebdijo,
ko jih gledam iz hiše.
Tista veja, pa v loku
kar do tal visi.
Kakor deklica v joku,
včasih zaječi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!