
S suho iglo na baker zahajajočega sonca
vrezano z večerno pobožnostjo:
počrnelo trokrižje odsluženega kozolca.
Na njem, v vsem svojem veličastju:
orel z razprtimi krili.
In globoki tisk somraka
počasi zalije tinta noči.
Zanimiva impresija.
LP, Lidija
Hvala, no ni bil orel kragulja sem videl nad trokrižjem, lp
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!