
vsako jutro hodim k reki
lovit nje barve in nje glase
v dežju, v soncu, v snegu
pojem in plešem na bregu
da te mogoče še srečam
z okruški neba v očeh
ribe s tokom
in tiste proti
saj veš
z brega se ne vidi
prav globoko
pod gladino grem
sama
čisto sama
in se igram
z oblaki
Čestitke za pesem, ki je zanimiva tako zaradi izpovedne vsebine kot tudi zaradi pretočnega ritma.
Lp Lidija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: fionapanmor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!