Neuokvirjen (blankverz sonet)
Ker se učim od vseh in od nikogar,
sem najbrž čudno samosvoje bitje,
ki med okvirji dogem se preriva.
Četudi izven vseh, pa vendarle me
tiščijo z vseh strani v vsak del telesa,
da komajda zdržim vseh njih pritiske,
saj so tako nerodno razvrščeni,
in vsak dan več jih je, vse bolj na gosto,
da je med njimi vedno manj prostora;
da manj ga kot v najmanjšem je okvirju;
tako da izven vseh sem, pa me vendar
vsa ta svoboda izven mednje vklešča,
da sem po svoje vendar uokvirjen,
še bolj kot bil bi, če v okvir bi skočil …!?
sem najbrž čudno samosvoje bitje,
ki med okvirji dogem se preriva.
Četudi izven vseh, pa vendarle me
tiščijo z vseh strani v vsak del telesa,
da komajda zdržim vseh njih pritiske,
saj so tako nerodno razvrščeni,
in vsak dan več jih je, vse bolj na gosto,
da je med njimi vedno manj prostora;
da manj ga kot v najmanjšem je okvirju;
tako da izven vseh sem, pa me vendar
vsa ta svoboda izven mednje vklešča,
da sem po svoje vendar uokvirjen,
še bolj kot bil bi, če v okvir bi skočil …!?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 02. 11. 2009 ob 13:47
- Prebrano 1256 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 675
