Miselne poti
Kot nov asfalt se vleče črna misel
skozi belino sipine kosti,
ki v mulj z valovi zibajoč polzi,
da prej čist dan postaja vse bolj kisel.
Komu? zakaj? čemu? vsa umovanja!?
v okolju purgarskem, kot v kletki ptič,
premeščam neminljivi nič iz ničja v nič.
Vmes prebujevanja so le in spanja;
kdaj drobec smeha še in solz kristali
ter teže žametnih noči in dni,
ki neumornost jih v bel prah drobi,
da ritmično bi spet iz njih nastali,
v prostranstvu tihem, stkanem iz skrbi,
zarisi novih asfaltnih poti.
skozi belino sipine kosti,
ki v mulj z valovi zibajoč polzi,
da prej čist dan postaja vse bolj kisel.
Komu? zakaj? čemu? vsa umovanja!?
v okolju purgarskem, kot v kletki ptič,
premeščam neminljivi nič iz ničja v nič.
Vmes prebujevanja so le in spanja;
kdaj drobec smeha še in solz kristali
ter teže žametnih noči in dni,
ki neumornost jih v bel prah drobi,
da ritmično bi spet iz njih nastali,
v prostranstvu tihem, stkanem iz skrbi,
zarisi novih asfaltnih poti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 02. 11. 2009 ob 13:32
- Prebrano 752 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 249
- Število ocen: 7
